“Spomin vsebuje elemente PTSD strahu, grožnje za preživetje in občutke osamljenosti, morda pomanjkanja.”
BRB str. 180
Mnogi od nas so doživeli travmo, ko so bili ure in ure ostali sami, se morali sami hraniti in narediti vse, kar je bilo potrebno za sploh preživetje. Morda smo jedli, kar smo našli, pa čeprav je bilo napol gnilo; nosili kar je bilo na voljo, čeprav ni bilo čisto, imelo luknje in nam ni bilo prav. Obupno nas je bilo strah, zapostavljeni smo bili in nismo vedeli, ali bomo preživeli.
Trpimo za PTSD (post- travmatskim sindromom), podobno, kot če bi bili vzgojeni v vojni. Zaradi tega smo pogosto razvili odvisnosti, neposredno povezane s tem, kar smo izkusili. Če nismo imeli dovolj hrane, smo morda razvili motnjo hranjenja; če nismo imeli dovolj oblek, smo morda postali kompulzivni nakupovalci ali tatovi; če bi nas bilo strah biti sami, smo se morda naučili manipulirati z drugimi, da bi jih obdržali.
V ACA odkrivamo lastnosti seznama perila. To so vzorci obnašanja za golo preživetje, ki smo jih razvili kot način spopadanja s travmo iz otroštva. Ko se še naprej učimo, s tem znanjem začnemo skrbeti zase na zdrav način. Zavezujemo se, da tudi če se počutimo preobremenjeni, ne bomo zapustili sebe in svojega programa. Vemo, da je okrevanje možno v ACA, ker ga vidimo pri drugih.
Če na današnji dan posežem zunaj sebe po nezdravo rešitev, se bom spomnil, da bom posegel v notranjost po izkušnjo, moč in upanje, ki mi jih daje program.