“Živimo življenje žrtve in ta šibkost v naših ljubezenskih in prijateljskih odnosih nas privlači.”
BRB str. 14
Nekaterim od nas je bilo to lastnost težko razumeti.
»Ne imejte nas za žrtve,« smo pomislili. “Šli smo čez pekel in nazaj. Bilo nam je težko.”
Ideja, da smo hodili po svetu in izbirali bolne ljudi, je bila za nas skoraj žaljiva.
Trajalo je nekaj časa, da smo prišli iz našega zanikanja.
Spoznali smo paraalkoholizem in soodvisnost in da nam je brez pomoči usojeno nadaljevati s poustvarjanjem preteklosti.
V vsakdanjem življenju smo začeli videti resnico – kako so naši občutki brezupnosti zelo pogosto izvirali iz misli, kot so: »Svet je prevelik, da bi ga lahko obvladal« in »Preprosto ne zmorem«.
Prepoznali smo, da se počutimo kot žrtve, ki so jih izkoriščali. Opazili smo, kako smo se navadno izogibali ljudem, ki so bili videti samozavestni, ker se z njimi nismo znali pogovarjati in se je zdelo, da nas »itak ne potrebujejo«. Ob njih smo se počutili neprijetno, a nismo vedeli zakaj.
Ko razumemo, da smo resnično nemočni pred drugimi ljudmi, ne pa sami, odkrijemo svojo pripravljenost na spremembe.
12 korakov nam daje načrt, ki mu sledimo, da postanemo samozavestni in samostojni – tisti tip osebe, ki smo se ji vedno izogibali, a smo si na skrivaj želeli biti vsa ta leta. Začnemo privlačiti tudi druge s temi značilnostmi.
Na današnji dan se bom zavedal, kdaj se počutim neenakopravnega z drugimi. Ustavil se bom in potrdil, da sem enako pomemben kot vsi drugi.