“Načela ACA ne iščejo krivca.”
BRB str. xxiii
Nekateri izmed nas smo morda že slišali pregovor, “da te človek brez rok pač ne more objeti.”
Naša starši/skrbniki nam niso mogli dati česar niso imeli. Bolezni alkoholizma oz. druge družinske disfunkcije se vlečejo čez generacije in se niso začele z našo ožjo družino.
Z delom in življenjem po Korakih ACA se zavedamo da tudi mi nismo mogli dati tistega, česar nismo prejeli kot otroci.
Nihče nam ni pokazal, kako imeti zdrave odnose, kako vzgajati otroke ali kako se izogniti občutku »da smo manj kot…«. Mnogo se jih zaobljubi, da ne bodo ponavljali vzorcev staršev. Toda vedeti, česa ne storiti, nam ne daje kar znanja, kako stopati po boljši poti. To je naša dediščina. Ni pa nujno, da pri tem ostane.
Naučimo se osredotočiti nase, namesto da bi se izgubljali v obtoževanju tistih, ki nam niso mogli dati tega, česar smo potrebovali.
Niso nam mogli dati, česar sami niso prejeli sami. A danes nas to vodi v novo starševstvo sebi, ukrepe za brisanje starih programov v naši glavi in v proslavitev našega resničnega Jaza.
Na današnji dan se odločim, da ne bom krivil več drugih ali sebe ker ne morem dati tistega, kar mi nikoli ni bilo dano. Počutil se bom hvaležnega, ker vem, da lahko prekinem cikel disfunkcije in zaživim boljše Življenje.