“Obstaja več načinov za opis manifestacije dveh terapevtskih idealov: prehoda brez prekomerne napetosti v telesu ali z nevtralno reakcijo na simbolne asociacije in miselne predstave o travmi.”
(BRB str. 622)
Mnogi od nas smo mislili, da za nas ni izhoda, da se bo ta proces nadaljeval brez konca kot neka čudna igra mučenja.
Nismo imeli nobenih ciljev, ker smo mislili, da si jih ne zaslužimo. Pomagati drugim pri doseganju njihovih ciljev se nam je zdelo dobro, vendar tega zase nismo mogli narediti sami. Te odgovornosti si enostavno nismo želeli. Bolj varno je bilo ostati neznaten brez sanj ali potreb.
V ACA se učimo, da je življenje v naših telesih bistven del okrevanja. Iščemo načine za sprostitev prekomerne napetosti v telesu, morda z masažo prožilnih točk v kombinaciji z jogo. Ugotovili smo, da je v naših mišicah nakopičene veliko travme, ki zahteva svoj način, da se razreši. Poslušamo izkušnje drugih, tako v programu kot zunaj njega, in se učimo z branjem ustreznega gradiva.
Korake smo delali tako, da nas ponavljanje situacij ne bi več več psihično prožilo. Zdaj iščemo isto olajšanje še za svoja telesa.
Danes se bom zavedal fizične napetosti, ki jo nosim v telesu. Priznavanje povezave z mojo travmo je način, kako začeti svojo pot do popolnega okrevanja.