“Ne moremo doseči nivoja duhovne rasti, ki ga iščemo- z obtoževanjem bolnih ljudi.”
BRB str. 158
Neizprosna resnica o alkoholizmu in družinski disfunkciji je, da ne moremo nikogar kriviti.
Morda se zdi, kot da so nam starši povzročili trpljenje, vendar pozabljamo, da je disfunkcija podedovana. Preprosto so delali s tem, kar jim je bilo dano. Morda nam niso hoteli škodovati; reagirali so na lastno bolezen in posledično prenašali bolezen disfunkcije.
Kot otroci smo bili deležni nepoštenega ravnanja in smo si želeli, da bi naši starši dobili pomoč. Vendar nismo imeli nadzora nad njihovimi dejanji.
Toda danes imamo nadzor nad tem, ali se oklepamo krivde za ljudi, ki si takrat niso mogli pomagati.
Ko opustimo obtoževanje bolnih ljudi, se lahko osredotočimo nase in na to, kaj lahko storimo tukaj in zdaj, da si pomagamo ozdraviti. Zrahljamo vezi, ki nas vežejo na okoliščine, ki se ne bi mogle razpletati drugače, in s tem ustvarimo možnost neomejene rasti v nas.
Na današnji dan bom naredil vse, kar je v moji moči, da preprečim generacijsko disfunkcijo v moji družini. S tem bom opustil vso krivdo, ki mi preprečuje, da bi doživel večjo stopnjo okrevanja.