“Ponižno prosil Boga, naj odstrani naše pomanjkljivosti.”
BRB str. 217
Ko začenjamo najti mir v ACA, prisluhnemo, kdaj nam začne škripati v kolesju, in se naučimo poiskati ustrezno pomoč, saj vemo, da nam potrebno iti čez to samim. Svojo Višjo Moč vidimo povsod, kamor koli gremo, še posebej v ljudeh okoli nas na naših srečanjih.
Nič več nas ni strah. Naše pomanjkljivosti so odpravljene in nas ne definirajo več. Nismo skupek naših pomanjkljivosti. Zavedamo se, da je okrevanje proces – da to ni dirka do cilja.
Toda tudi ne gremo počasi. Streznili smo se mračne resničnosti učinkov disfunkcionalnosti v naših družinah in se odločili, da smo zunaj njihove igre. Pribitkov ni več. Tako dolgo smo bili na tisti drugi strani in preprosto nočemo več biti tam. Naš dosedanji odnos do sveta ne deluje več.
Vidimo rezultate naših prizadevanj v okrevanju in bolj se imamo radi, ko dovolimo procesu, da deluje v nas. Privabljati začnemo bolj zdrave ljudi, za seboj pa puščamo disfunkcionalne odnose, ki ne obetajo ničesar. Nič ni boljšega od tega novega občutka, ko se premikamo v prihodnost. Stopamo iz megle disfunkcionalnosti k temu, kar v resnici smo.
Ta dan bom nadaljeval to potovanje. Sodeloval bom s svojo Višjo Močjo, da bi odstranil svoje pomanjkljivosti. Odločam se, da bom zdrav.