“Kot skupnost nimamo mnenja o zunanjih vprašanjih. Obstajamo z enim namenom: prenašati sporočilo tistim, ki še vedno trpijo zaradi posledic odraščanja v nefunkcionalni družini.”
BRB str. 539
Vprašanj v zvezi s konceptom bolezni alkoholnih/disfunkcionalnih družinskih sistemov je neizčrpno.
Lahko bi sedeli na sestankih in se o njih brez konca pogovarjali, ne da bi se sploh osredotočali nase. Mnogi od nas bi se lahko celo počutili poklicane, da »skušamo odreševati svet« teh zunanjih vzrokov. Toda to bi bilo ponovno ustvarjanje disfunkcije, ki smo se jo naučili v otroštvu, ko smo se ukvarjali s potrebami drugih namesto sebe.
Ko se ACA distancira od javnih polemik, so naša vrata odprta za vse, ki si želijo opomoči od disfunkcionalnih učinkov svojega otroštva. Če bi zavzeli stališče do kakršne koli polemike, bi lahko sprva pritegnili nekaj ljudi, ki jih zanima ta vzrok, vendar bi lahko svoje sporočilo razvodeneli in z njim celo ogrozili člane ACA v okrevanju.
Če se kot posamezniki po dobrem premisleku odločimo, da želimo sodelovati v zadevah zunaj meja ACA, se moramo zavedati, da takrat ne zastopamo ACA. Na ta način srečanja obdržijo enotnost namena, ostanejo brez čustvene zastrupitve in dajejo odraslim otrokom največjo možnost za okrevanje.
Na današnji dan bom pomagal svoji skupnosti, da se osredotoči le na okrevanje ACA. V kolikor se pojavijo zunanje motnje, bom druge spoštljivo spomnil na deseto tradicijo, sebe pa potrdil v tem, da je ACA moja priložnost, da presežem sebe v najvažnejši stvari v mojem življenju.