“Verjamemo, da bomo na varnem in nas nikoli ne bodo zapustili, če bomo že zgolj ‘prijazni’ in če nikoli ne bomo pokazali jeze.”
BRB str. 11
Pretiravali smo v razdajanju in skrbi za druge. Nihče se še niti ni obrnil na nas, mi pa smo že pričakovali, da bodo v zameno kar skrbeli za nas, nas hvalili in nas priznavali. Toda zakaj bi od drugih ljudi morali pričakovati, da se bodo potrudili, da bi izpolnili naše potrebe? Kdaj pa so sploh podpisali pogodbo, ki smo jo imeli v mislih?
V okrevanju se naučimo, da morajo pohvala, zaupanje in skrb, ki jih potrebujemo, izhajati iz nas samih. Če smo preveč prijazni, to v nas sčasoma povzroči, da se počutimo jezni, užaljeni in tesnobni.
Ko začnemo izražati svoja resnična čustva, se osredotočimo nase in svojo energijo usmerimo v prepoznavanje in odpravljanje napak v značaju. Namesto da bi se ujeli v svoji prijaznosti, sledimo korakom ACA v vsakdanjem življenju. Posledica tega je, da srčni mir in zadovoljstvo vsak dan zdravita nas in naše odnose.
Zanašanje na našo Višjo Moč nam omogoča, da postanemo duhovno močnejši. Ker za svojo srečo nismo več odvisni od drugih, se poveča naša samozavest.
Na današnji dan bom ostal pozoren na to, kako enostavno se je povrniti v svoj način, ki ugaja ljudem. Za pomoč pri napredku in v izogib izgorelosti, se bom namesto tega zanašal na svojo Višjo Moč in svojega mentorja, da bi me vodila.