“Stopnja bolečine, ki jo odrasli otroci lahko prenašajo, ne da bi priznali, da so dosegli dno, je osupljiva.” (BRB str. 68)
Kot otroci smo se naučili živeti z bolečino in to smo počeli tudi kot odrasli.
Kadarkoli se soočimo z bolečino strupenih odnosov, preklopimo v način preživetja, da se izognemo negotovosti sprememb.
Vemo, da je naše življenje v kaosu, da sprejemamo nesprejemljivo od ljudi okoli nas in da nimamo razloga pričakovati, da bo jutri bolje. Kljub temu se mučimo skozi vsaki dan, pogosto z tako globoko bolečino, da se nam zdi stanje neznosno.
Vsakdo, ki je vstopil v ACA, je čutil strah, ki ga prinašajo spremembe. Strah pred njimi je pogosto tako močan, da se lahko še vedno prepričujemo, da stvari vendarle niso tako slabe.
Vsi smo bitja navade, tudi če so te navade za nas škodljive. ACA je prvi korak, ki pravi, da je naše življenje izven nadzora in potrebujemo pomoč. Vprašanje je, ali želimo živeti življenje, ki “niti ni tako slabo”, ali imamo vero v svojo Moč Odzgoraj, v svoj program in vase, da premagamo strah pred spremembami?
Tega nam ni treba narediti sami. Naši sopotniki se nam bodo so z veseljem pridružili.
Na današnji dan bom iztegnil roko za pomoč, da končam ta krog bolečine vedoč, da obstaja nekdo, ki jo bo prijel.