“Naučite se potrditi sebe tako, da postanete sam svoj ljubeč starš.”
BRB str. xxiv
V ACA smo pozorni na svoj notranji monolog.
Čuječnost nam pomaga ustaviti tiste misli, ki pravijo: “Pa kaj je vendar narobe z mano?” in jih nadomesti z: “Veliko stvari mi gre. Čudovit sem!” Ko delamo po svojem programu in napredujemo, postanemo sami sebi ljubeči starši in se naučimo skrbeti zase s tem, da se potrdimo v svoji rasti.
Zdi se, da je naša drugačna narava, da smo kritični do sebe – tudi glede svojega okrevanja.
Lahko si rečemo, da ne delamo prav ali da nam vzame preveč časa. A ko vidimo, kako se otroci učijo brati, je mar je v redu, da jih ob tem kritiziramo? Ali pa potrebujejo spodbudo in podporo ter da nekdo reče pozitivne stvari, kot je: “Izjemno! Odlično ti gre. Kar tako naprej.” Večina nas teh besed ni slišala v naših disfunkcionalnih družinah, se jih pa zdaj lahko naučimo izgovarjati sami sebi.
Naš notranji ljubeč starš nam lahko pove nekaj najlepših besed, ki jih lahko starš reče otroku, besed, ki si jih otrok zapomni vse življenje, besed, ki otroku pomagajo vedeti, da je v redu, takšen kot je. “Ljubim te in ponosen sem nate.” Na to smo vsi čakali.
Na ta dan bom ujel vse pozitivne trenutke, bil ponosen nase zaradi dela, ki ga opravljam, in si rekel, da sem ljubljen zaradi tega, kar sem.