“Eden od ključev za povrnitev razuma je, da se odrečemo svoji potrebi, da si škodujemo ali bežimo pred svojimi občutki.”
BRB str. 137
Ni razumno biti bitke v sebi, da bi preprečili, da bi čustva prišla na plano.
Če bežimo pred svojimi čustvi, izgubljamo dragocene lekcije, ki nas lahko česa naučijo. Ko zanikamo ali napolnimo občutke, ti še naprej plavajo tik pod površjem razuma- le zmešani in zmedeni postanejo ter se nagibajo k temu, da pridejo na plano ob najmanjšem vzgibu.
Ko čustva doživimo in jih ne zanikamo, izgubijo svojo moč.
Ko se naučimo obsedeti s svojimi občutki in si jih priznati, vadimo ljubezen do sebe. Ko se začnemo bolj ljubiti, si bomo želeli manj škodovati in se bomo začeli obnašati s pristno prijaznostjo in sočutjem.
Toda tega samopoškodbenega vedenja ne ustavimo kar naenkrat.
Del procesa je, da to potrebo predamo naši Višji Moči, saj vemo, da se nam bo pokazalo, kako se naj imamo radi. A naj bo to hitro ali počasi, verjamemo obljubam ACA.
Na današnji dan bom poskrbel zase tako, da bom sprejemal svoja čustva, kakor se pojavljajo. Vedoč, da imam v tem priložnosti, da rastem in se imam bolj rad.