“V ACA se učimo opuščati nadzor po stopnjah. Naše padalo je Dvanajst korakov in Višja Moč kot jo razumemo.”
BRB str. 40
Med odraščanjem smo se morda počutili nadzorovane iz strani svojih staršev in od neopredeljivih disfunkcij, ki so nas obkrožale. Posledično smo v odrasli dobi našli načine, kako prevzeti nadzor, ne glede na to, ali smo to počeli neposredno ali pasivno s prikrito manipulacijo. Ker smo imeli nadzor, smo mislili, da lahko sami določamo svojo usodo.
Toda poskus nadzora nad ljudmi in situacijami je naporno delo.
Če smo resnično iskreni do sebe, se zavedamo, da je nadzor, za katerega mislimo, da ga imamo, iluzija. Mnogi od nas so se tega naučili na težji način, saj so stvari okoli nas začele razpadati.
Če delamo Dvanajst korakov s pomočjo Višje Moči in naših sopotnikov, verjamemo, da naša osredotočenost na pridobivanje in ohranjanje nadzora to pušča bolj malo prostora za resnično zdrave stvari v našem življenju, kot so pozitivna samopodoba, uravnoteženi odnosi, spontanost, in svet, poln možnosti.
Naučimo se tudi, da se opuščanje nadzora dogaja v fazah.
Konec koncev, poskušamo spremeniti zakoreninjeno vedenje, ki je trajalo dolgo časa, da bi bilo ‘popolno’. Ključno je, da smo blagi do sebe.
Na ta dan bom vadil opuščanje nadzora, ko sem se tako krčevito prizadeval imeti nad ljudmi in dogodki v svojem življenju. V kolikor mi bo spodrsnilo, si bom odpustil.