“Nehali smo se kaznovati.
Boga, kot ga razumemo, prosimo da nam pomaga, da postanemo popolnoma pripravljeni na odpravo naših značajskih napak.”
BRB str. 215
Kaznovali smo se zaradi stvari, ki jih nismo mogli nadzorovati.
Da bi to lažje obvladovali, smo mnogi od nas padli v kompulzivno vedenje. Nekatera so bila bolj uničujoča kot druga, na primer zloraba mamil, samopoškodovanje in prenajedanje ali bolestno nadziranje drugih. “Bolj zdrave” oblike, kot so pretirana vadba, TV ali šport ali družabni mediji, so bili morda bolj sprejemljiva oblika, a na koncu so nas puščale enako nesrečne.
Nekateri od nas smo začutili evforijo, ko smo naredili nekaj kompulzivnega.
Potem pa smo minimizirali posledice, da bi sploh preživeli. Sčasoma smo ugotovili, da nas te stvari samo pehajo v vse večjo bedo in ogrožajo kakovost našega življenja. Ko začnemo odkrivati korenine svojega samokaznovalnega vedenja, šele vidimo svoje osebne pomanjkljivosti takšne kot so, in postanemo popolnoma pripravljeni, da jih odstranimo.
Zavedamo se, da je edini način, da postanemo celoviti v tem, da predelamo bolečino namesto da jo omrtvičimo. Prosimo našo Višjo Silo, da nas popelje na mesto, ki je boljše od tega. Ko delamo na sebi, naredimo seznam svojih načinov bega pred resničnostjo, v pogovoru smo z našim notranjim otrokom o tem, kako se jim odreči. Tistim delom v nas, ki še vedno iščejo zasvojenosti, lahko zagotovimo, da so zdaj na varnem in jim ni treba več iskati načinov za pobeg.
Na današnji dan bom naredil vse, kar je v moji moči, da pomagam svojemu notranjemu otroku, da se počuti varnega in ljubljenega. Sedaj se ukvarjam s svojimi težavami, namesto da bi jih obšel.