“Zamenjamo ljubezen in usmiljenje. Po navadi “ljubimo” ljudi, ki se jih lahko “usmilimo” in katere bi radi “rešili”.
(BRB str. 12)
Iz mnogih aspektov našega življenja nas privlači predvsem že znano, pa ne zato, ker je to dobro za nas, ampak zato, ker je to udobneje od spremembe.
Dejstvo je, da nas ne glede na neodobravanje privlačijo drugi disfunkcionalni ljudje. Razlog za to privlačnost je zelo verjetno globok občutek sramu, ki ga mnogi od nas nosijo že od otroštva in ga v sebi hranimo kot najbolj varovano skrivnost. Sporočilo te sramote je, da nismo “dovolj dobri”, ker se kot otroci nismo počutili vredne za to, kar smo.
Šele z vstopom v odnose z drugimi bolnimi ljudmi bo naša skrivnost zavarovana v kaosu več disfunkcionalnih. Lahko se osredotočimo nanje in jih rešimo, zaradi česar nas imajo ti za vsaj za nekaj časa radi.
Ko pridobimo samospoštovanje v ACA, te prirojene privlačnosti začno izginjati, ker se zavedamo, da s tem ne zadovoljujemo svojih potreb.
Ko se spreminjamo in ne glede na to, kako težko se zdi na prvi pogled, bomo morda morali zapustiti nekaj odnosov, v kolikor se tudi drugi ljudje ne bodo želeli spremeniti. Ob tem se naučimo zavračati misel, da je to nekako sebično. To je soodvisniško mišljenje, ki ni pošteno do nikogar, najmanj pa do nas samih.
Danes s pomočjo svoje Višje Moči izbiram zdrave ljudi, ki bodo del mojega življenja. Ljudi, ki so pripravljeni sprejeti moj novi jaz.