“V ACA postanemo pripravljeni uporabiti tisto, kar se naučimo v programu, v vsakdanjem življenju in odnosih.”
BRB str. 401
Ko smo prvič prišli v ACA, smo nekateri komaj čakali, da se okrevanje konča.
Spraševali smo, kako dolgo bo to trajalo, saj smo imeli boljše stvari kot se družiti z ranjenimi in poškodovanimi ljudmi. Pa saj navsezadnje naša zgodba niti ni bila tako slaba. Želeli smo samo popraviti malenkosti, ki so nas zadrževale, da bi lahko nadaljevali s svojim resničnim življenjem.
Zdaj sta delo in služenje po metodi Korakov dve naši najljubši stvari. Ustvarjanje varnega mesta zase in za druge – da priznamo rane, ki jih vsi nosimo – in nato začnemo rasti, je najbolj vznemirljiva pustolovščina, v kateri smo bili. 12 korakov je načrt za življenje, ki je boljši od vsega drugega, kar smo poskusili do te točke v življenju. Hvaležni smo tistim, ki so prišli pred nami in nam pridržali odprta vrata.
Doma in v službi izvajamo tisto, kar se naučimo na sestankih – na primer poslušanje. Dovolimo drugim, da povedo svojo resnico. Naučimo se ne nadzorovati drugih in tudi sebe ne pustimo nadzorovati ali manipulirati. Verjamemo, da bodo načela programa, ki so delovala pri mnogih drugih, še naprej delovala tudi pri nas v vseh naših zadevah. V prizadevanju za zdravo življenje postajamo neustrašni. Zdaj imamo veselje in to lahko vidijo tudi drugi.
Na ta dan bom resničen v vsem, kar počnem. S tem naredim prostor drugim, da imajo lahko svoje resnice.