9. junij – Dvanajsti korak

“Duhovno prebujeni odrasli otroci razumejo duhovni aksiom, ki pravi: ‘Oddati moramo, kar imamo, da to obdržimo.’ To je eno najbolj nesebičnih dejanj ljubezni, kar jih lahko ponudimo zmedenemu svetu; vendar moramo najprej ljubiti sebe, da imamo kaj podariti.”

BRB str. 288

Mi, ki smo se večino življenja počutili strašno izgubljeni in brezupno zmedeni, ali zagrenjeno jezni in zelo žalostni, doživljamo globok in trajen duševni mir pri delu v programu ACA. Z uporabo Korakov, lastnim starševstvom in doseganjem duhovnega prebujanja se končno počutimo bolje. Polni smo veselja in bi kar delili naše bogastvo!

Naše vsakdanje življenje ponuja neskončne načine, kako deliti svoj Resnični jaz z družinami, sodelavci in sosedi: vsi lahko uživajo v našem okrevanju. Morda bodo novinci na naših srečanjih najbolj imeli koristi od našega duhovnega prebujanja. Slišijo za našo čustveno treznost in začutijo naše veselje. Mnogi prihajajo na sestanke iz mračnega kraja in jih terminologija ter odkrite izpovedi o globoko varovanih družinskih skrivnostih morda nekoliko zbegajo. Morda nikoli niso slišali, da bi kdo odkrito govoril o teh temah in ponudil rešitev.

Smo zelo posebna skupina ljudi, katerih izkušnje, moč in upanje lahko osvetlijo pot drugim, če se vračamo in delimo to luč. S tem, ko se spomnimo slogana »Najprej najbolj pomembno«, prenašamo svoje okrevanje z osebnim dejanjem služenja – ljubeznijo do svojega Resničnega jaza.

Na ta dan se bom spomnil svojih prvih dni v ACA in čudovitih daril, ki sem jih prejel: jasnosti in svobode. Svojo ljubezen do svojega resničnega jaza bom delil z drugimi, da bodo tudi drugi spoznali, da upanje obstaja.