“Družinska disfunkcija pelje notranjega otroka v skrivanje, pri čemer zapusti stanja strahu, ki potem tavajo v duši odraslega. Medtem ko je notranji otrok ali pravi jaz lahko iskrica naše ustvarjalnosti, se moramo spomniti tudi, da je ta otrok najbolj globoko prizadet del nas samih.”
BRB str. 303
Že dolgo nazaj, smo zaprli svoje najbolj živahno bistvo, svoj pravi jaz, da bi se zaščitili pred bolečino zaradi disfunkcionalne družine.
Instinktivno smo vedeli, da ta nežen in ranljiv del nas ni varen in ga je potrebno skriti. Morda smo izgubili stik s svojim resničnim jazom ali notranjim otrokom in pozabili, da čaka na ozdravitev.
Imamo veliko zakopanih bolečin in razočaranj, ki se sprožijo, ko se spomnimo na okoliščine naše prvotne bolečine. Takrat se naš notranji otrok odzove in morda se bomo znašli v samouničevalnem vedenju, če ne poskrbimo za ustrezno tolažbo in pomiritev.
Ko delamo po programu ACA in se začnemo zdraviti, ko si vzamemo čas, da odkrijemo svojo bolečino, medtem ko z brezpogojno ljubeznijo obravnavamo svojega notranjega otroka. Pogum poslušati bo razkril bolečino, ki smo jo tako dolgo zanikali. Prav tako bo oživil naše otroško veselje in čudež. Otroku dajemo glas v sebi, da lahko končno razrešimo bolečino, ki jo je imel v življenju.
Na ta dan brezpogojno podpiram svojega Notranjega otroka. Oba imava svobodo okrevanja in se počutiva varna.