16. avgust – Služenje in okrevanje

“Okrevanje, ki ga prejmemo skozi služenje v ACA, odstranjuje naše globoke občutke manjvrednosti pri dajanju in prejemanju ljubezni. Ko občutimo vrednost našega služenja, začno izginjati naši občutki manjvrednosti.” (BRB str. 363)

Večino so nas na nešteto načinov prepričevali, da nismo kaj dosti vredni.

Naše dojemanje so izpodbijali. Naše občutke zanikali. Naše misli so preglasovale disfunkcije v družinah.

Ko “prispemo” v ACA, se zavedamo, da se naše zaznave, občutki in misli spoštujejo, ker so naša resničnost. Z rednim obiskovanjem sestankov počasi razvijamo spoznanje, da nismo manjvredni, in začnemo korake deliti in delati s sopotniki.

Čez čas opazimo, da se nam pridružijo še drugi, da bi s pomočjo njihovega služenja omogočili čudeže teh naših srečanj. Takrat se zgodi del čudeža okrevanja: v nekem trenutku smo izgubljeni, v naslednjem pa postanemo sposobni pomoči s tem, da sami opravimo služiteljsko funkcijo za skupino.

Ko opazujemo, kako se novi člani udeležujejo prvih sestankov, nato pa jih spremljamo, ko se začno “približevati”, nas to veseli. To pa ovrednoti kakršno koli raven služenja, ki jo lahko podarimo kot ljubezensko dejanje, ki odraža našo ljubezen do našega Resničnega Jaza.

Danes se bom spomnil svojih prvih dni v ACA in tolažbe, ki sem jo našel. Ko bom pripravljen in zmožen, bom nadaljeval tradicijo svobodnega opravljanja služenja za skupnost, s čimer bom zagotovil, da bo tisto, kar sem prejel, na voljo tudi drugim.